Že ko smo se vozili ob reki Soči proti Bovcu smo bili vse vse bolj navdušeni in polni adrenalina, čeprav še nismo niti pričeli z aktivnostmi. Vedeli smo pa da je slap Boka naša današnja začetka avantura. Po poti smo se kar trikrat ustali ob reki Soči na različnih koncih in uživali v njeni lepoti. Po nekaj urah vožnje z obale smo prispeli do hotela, kjer smo se udobno namestili. Bil je čisto v bližini slap Boka in tako smo se tja odpravili kar peš. 

Prečkali smo most in se po dobro označeni poti, v prijeni senci v dobrih petnajstih minutah sprehodili do razgledišča. In tam nas je čakal naš biser slap Boka, ki je najmogočnejši in najbolj vodnat slap pri nas, pa tudi eden najveličastnejših v Evropi.  Ponaša se z skupno višino 144 metrov, od tega osrednji del slapu 106 metrov in osemnajst metrov širine. Že z mosta je slap Boka prava paša za oči od tukaj tako blizu pa nam je vsem dal vedeti, kako je mogočen.  

Prišli smo v idealnem času saj se vodovje z Kaninskega pogorja najbolj nakopiči spomladi, ko ima slap Boka največ vode zaradi taljenja snega in večjih količin padavin. Doživeli smo izjemno bučnost saj je imel te dni pretok skoraj sto kubičnih metrov na sekundo. Pravo doživetje, saj se v bližini skorajda ne moreš pogovarjati, ker je tako glasen. V poletnih mesecih usahne pretok na dobra dva kubična metra na sekundo vendar vseeno ne presahne. Povprečno temperaturo ima slap Boka 4,5 stopinje, kar je pomenilo pravo osvežitev v poletnih mesecih že to, da smo samo stali poleg. 

Vendar se pot za nas tu še ni končala, nadaljevali smo 45 minut hoje navzgor po strmi in prepadni poti vse do razgledišča nad slapom. Čudovita izkušnja ta slap Boka in primerna, vsaj prvi del poti, prav za vsakogar, zato to avanturo priporočam čisto vsakemu.