Prijateljica je bila na kontroli pri zobozdravniku, ki je ugotovil, da bo morala odstraniti modrostni zob. Rastel ji je postrani in zapolnjeval prostor, tako da je bila motena higiena sosednjih zob.

Sčasoma ji bo utesnjeval vse prehode med zobmi. Napisal ji je napotnico, saj je za ta poseg usposobljen zobni kirurg, na katerega se mora naročiti. Pogovarjali sva se, če veva za kakšnega zobnega kirurga, ki je znan po svojem strokovnem delu. Spomnile sva se enega, vendar je bila čakalna doba kar kakšen mesec ali več. Ker ji je njen zobozdravnik rekel, da poseg ni nujen takoj, je pa priporočljiv v bližnji prihodnosti, se je naročila k temu zobnemu kirurgu in se dala na seznam čakajočih. Čas je hitro tekel in kmalu se je bližal tudi datum, ko je morala iti na poseg k zobnemu kirurgu. Nekaj dni pred posegom se je oglasila pri meni in potožila, da se zelo boji. Potolažila sem jo, saj sem tudi jaz imela pred leti takšen poseg. Sam poseg poteka pod anestezijo; le sliši se bolj zastrašujoče, ker je že sama beseda zobni kirurg strašna. Malo se je potolažila in čakala sem, da vse opravi in mi pride povedati, kako se je vse izteklo. Res se je oglasila čez nekaj dni in povedala, da je bil del izkušnje predvsem psihično stresen. Ko ji je izbrani zobni kirurg razložil ves postopek, zakaj mora to narediti in kako bo vse skupaj potekalo, se je umirila in sprostila. Neprijetna je bila samo lokalna anestezija, pa še to je bilo le nekaj vbodov s tanko iglo. Kasneje je slišala samo zvok kirurških instrumentov, ki jih je kirurg odlagal na pladenj in segal po novih.

Čutila je njegovo umirjenost in natančnost dela, kar je pozitivno vplivalo tudi nanjo. Po končanem delu je dobila še navodila o hlajenju mesta posega, o prehrani skozi ta čas okrevanja in napotke za ustno higieno. Zdaj je zelo zadovoljna, da se je poseg tako lepo zaključil.