Tinitus je lahko na začetku precej strašen

Prav spomnim se tistega obdobja, nekaj let nazaj, ko sem pri sebi prvič zaznal tinitus. Ko sem bil v kakšni tihi sobi, brez belega zvoka, sem nenehno slišal tisto piskanje v ušesih. Reč je bila precej neprijetna, vendar sem si na začetku mislil, da sem bil le izpostavljen nekoliko glasnejšemu zvoku, ter bo to že minilo čez nekaj ur, ali do naslednjega dne. A temu ni bilo tako. Šumenje v ušesih kar ni izginilo, tako da me je zvok počasi že spravljal ob živce.

Tedaj sem se odpravil do zdravnika, da bi mi preveril, kaj je narobe z mojim sluhom, saj sem vedel, da vse ni v redu. Zdravnik pa mi je lahko že takoj, ko sem mu opisal svoje težave rekel, da gre verjetno za tinitus. Da je lahko bil prepričan, pa je opravil še nekaj testov in pregledov, predno mi je nato potrdil diagnozo. Ko sem to slišal pa priznam, da me je kar zgrabila panika. Sploh si nisem moral misliti, kako se bom lahko na kaj takšnega navadil, saj je bilo piskanje precej tečno in moteče. 

A kljub mojemu stresu in skrbem, me je zdravnik malo pomiril, ter mi rekel, da je kar nekaj reči, ki jih lahko naredim, da zmanjšam učinek, oziroma zavedanje tinitusa. Tisti prvi ukrep, ki mi ga je predlagal, je bil, da zmanjšam kofein in alkohol. Slišalo se mi je čisto bizarno, vendar moram reči, da mi je s časom to res pomagalo. Nato sem se probal izogibati stresu, saj tudi ta tinitus samo še poslabša. Najbolj pa mi je pomagalo, da sem imel v ozadju kakšen bel hrup. To so tisti zvoki, ki jih komaj zaznaš, vendar so še vedno prisotni. To mi je pomagalo, da se nisem toliko osredotočal na piskanje v mojih ušesih. Z časom pa mi je le začelo uspevati ignorirati ta hrup, ter lahko sedaj spet živim čisto normalno.